Zakaj Zemlja vsakih 26 sekund utripne?

Vsakih 26 sekund se naš planet rahlo strese.

Očitno ne dovolj, da bi to lahko zaznali, a vendar toliko, da seizmologi na več celinah na svojih merilnikih zaznajo majhen “blip” – kratek, a zaznaven signal.

Čeprav ta pulz opazujejo že desetletja, se raziskovalci še vedno ne strinjajo, kaj ga povzroča, piše revija Discover.

Prvi ga je 6. junija 1961 zaznal ameriški geolog Jack Oliver, ki velja za enega pionirjev raziskovanja zemeljske tektonike (gibanja zemeljskih plošč) in za enega najbolj zaslužnih, da je teorija iz 19. stoletja dobila tudi znanstveno potrditev.

Že takrat so seizmologi ugotovili, da skrivnostni signal prihaja iz Atlantskega oceana blizu ekvatorja in da je močnejši, ko na severni polobli vlada poletje.

Šele slabih 20 let pozneje, leta 1980 so geologi začeli pojav podrobneje preučevati in takrat je ekipa Ameriškega geološkega zavoda (USGS) ugotovila, da je signal najmočnejši med nevihtami.

Toda njihovo delo in Oliverjeve ugotovitve so sčasoma večinoma utonili v pozabo.

Ponovno odkritje

Šele leta 2005 je nenavadni pojav ponovno pritegnil pozornost, ko je nanj, neodvisno od preteklih raziskav in merjenj naletel podiplomski študent Greg Bensen na univerzi v Boulderju v ameriški zvezni državi Kolorado.

Najprej je pomislil, da gre za napako v instrumentu, potem pa sta z mentorjem ugotovila, da zaznana seizmična aktivnost resnično obstaja.

Prav tako kot Jack Oliver več kot 40 let pred tem sta ga uspela locirati – tokrat s še bolj preciznimi instrumenti - in kot izvor določila en sam vir v Gvinejskem zalivu, ob zahodni obali Afrike.

Ob iskanju preteklih podatkov sta raziskovalca naletela na Oliverjevo delo in delo ekipe iz USGS ter o svojem odkritju poročala v reviji Geophysical Research Letters.

A tudi od takrat nihče ni zares potrdil vzroka te redne seizmične aktivnosti.

Valovi ali vulkan?

Del znanstvenikov, ki so se s pojavom doslej ukvarjali, menijo, da pulz povzročajo valovi, ki butajo ob imenovani kontinentalni pas – deli zemeljskih plošč, ki se dvigajo iz oceanov in na katerih ležijo celine.

Drugi so mnenja, da ta "seizmični čivk" povzroča vulkanska dejavnost v bližini vira. Vendar pa se pulz ponavlja ne glede na seizmično (potresi) ali vulkansko aktivnost.

Še šest let kasneje je še en podiplomski študent Garrett Euler, tokrat z univerze Washington v St. Louisu, še bolj natančno določil izvor pulza - zaliv Bonny, ki je del večjega Gvinejskega zaliva.

Za vzrok pa je menil, da so to najverjetneje valovi, ki udarjajo ob obalo oziroma kontinentalni pas.

Še isto leto je skupina kitajskih znanstvenikov v svojem članku predlagala, da najverjetnejši vir 26-sekundnega pulza niso valovi, temveč vulkani. Razlog je v tem, da je izvor pulza sumljivo blizu vulkana na otoku São Tomé v zalivu Bonny.

Kot podporo svoji razlagi so navedli, da obstaja vsaj še eno mesto na Zemlji, kjer vulkan povzroča podobne učinke.

Zakaj prav tam?

A ne glede na to, ali pulz povzroča vulkan ali valovi, se vprašanje, ki ostaja, glasi: "Zakaj prav tukaj?"

Navsezadnje je na svetu še veliko drugih kontinentalnih pasov in vulkanov, ki — kolikor vemo — ne povzročajo seizmičnih pulzov.

Toda skoraj 60 let po tem, ko so pulz prvič opazili, ga še nikomur ni uspelo dokončno razložiti. Morda zato, ker za seizmologe preprosto ni med prednostnimi nalogami.

Naloga za prihodnje generacije študentov

To pa še ne pomeni, da raziskovanje ni vredno truda, pravi Mike Ritzwoller, seizmolog z univerze Colorado v Boulderju.

"Še vedno čakamo na temeljno razlago vzroka tega pojava," pravi Ritzwoller.

"Mislim, da je bistvo vsega tega, da na Zemlji obstajajo zelo zanimivi, temeljni pojavi, za katere vemo, da obstajajo, a še vedno ostajajo skrivnost."

Po njegovem mnenju bo morda naloga prihodnjih generacij študentov, da te velike enigme zares razvozlajo.